sreda

Open book

Dobrodelni projekt ODPRTA KNJIGA–OPEN BOOK sta izvedla Rotary klub Maribor-Park in Mariborska knjižnica. Zbrali smo več kakor 12.000 knjig za novo Slovensko knjižnico v Clevelandu in za čitalnico v Lemontu pri Chicagu. Predali smo jih v začetku maja 2010 slovenski skupnosti v ZDA. Generalni častni pokrovitelj projekta je Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije. Častna pokrovitelja zbiranja in podaritve knjig za Slovence izseljence v Clevelandu in v Lemontu pri Chicagu v ZDA sta na slovenski strani akademik prof. dr. Boštjan Žekš, minister iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in na ameriški strani George V. Voinovich, starejši senator ZDA iz države Ohio.

Projekt in strokovno odkrivanje knjižnic v Clevelandu in Chicagu sta predstavili mag. Slavica Rampih in Andreja Kos iz Mariborske knjižnice.


V četrtek, 17. junija 2010 ob 12. uri.

Predstavitev magistrskih nalog Slavice Rampih in Majde Steinbuch - strokovno srečanje

»Med teorijo in prakso«



Mag. Slavica Rampih

Nabavna politika v splošni knjižnici

Mag. Slavica Rampih, vodja oddelka za nabavo in obdelavo v Mariborski knjižnici in pomočnica direktorice, v magistrski nalogi obravnava strateško načrtovanje izgradnje knjižničnih zbirk in odgovorno oblikovanje nabavne politike s poudarkom na dokumentu o nabavni politiki splošne knjižnice. Z deskriptivno analizo tuje in slovenske strokovne literature so v nalogi predstavljeni temeljni strokovni pojmi, ki jih vključuje izgradnja knjižnične zbirke. Prikazan je pomen strateškega načrtovanja izgradnje knjižnične zbirke in tisti elementi nabavne politike, ki prispevajo k večji učinkovitosti in uspešnosti knjižnične zbirke. Na izbranih primerih dokumentov o nabavni politiki tuje prakse so v nalogi preverjena teoretična spoznanja o dokumentu o nabavni politiki. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako slovenske splošne knjižnice izvajajo nabavno politiko v praksi in na kakšen način jo predstavljajo na svojih spletnih straneh. V predavanju bodo predstavljene glavne raziskovalne smernice, ki so usmerjale nastanek magistrske naloge, hkrati pa jih je mag. Slavica Rampih spremljala skozi vso kariero v več kot dvajsetletni praksi dela v knjižnici.



Mag. Majda Steinbuch

Izzivi informacijskega opismenjevanja

Informacijsko opismenjevanje je v Sloveniji del zakonske obveznosti knjižnic, tudi šolskih, kjer se uresničuje s programom Knjižnično informacijsko znanje (KIZ). Šolska knjižnica je z zakonom umeščena tako na področje šolstva kot tudi knjižničarstva. Šolska zakonodaja jo je umestila v sistem vzgoje in izobraževanja in knjižničarja uvrstila med pedagoške delavce. Za razvijanje informacijske pismenosti mora imeti šolska knjižnica enakomerno razvite dejavnike najmanj v obsegu, ki jih tudi za šolske knjižnice določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Dejavniki šolske knjižnice so dostopnost/odprtost knjižnice, knjižnična zbirka in njena ureditev ter dostop, knjižničar s programom KIZ, knjižnični prostor z ustrezno opremo ter informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ob tem je pomembno še šolsko okolje, ki mora spodbujati aktivne metode učenja in poučevanja, kot so medpredmetno in kroskurikularno povezovanje, sodelovalno učenje, timsko poučevanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo z viri, razreševanje problemov, pri čemer je dejavna tudi šolska knjižnica. Primerjalna analiza treh raziskav na vzorcu osnovnošolskih knjižnic za obdobje 13 let (1992 do 2005) je pokazala, da knjižničarji kljub razvoju in boljšemu znanju še vedno niso dosegli enakomerno razvitih dejavnikov knjižnice, ki šolsko knjižnico dejavno vključijo v šolski kurikul. V gimnazijah že drugo leto poteka posodabljanje gimnazijskega pouka, zavod za šolstvo izobražuje učitelje in knjižničarje za uvajanje posodobljenih učnih načrtov in kurikula KIZ. V pripravi za tisk je zbirka Posodobitev pouka v gimnazijski praksi, v kateri bo izšla tudi publikacija Knjižnično informacijsko znanje. Sestavljena iz teoretičnega dela (Knjižnica za ustvarjalno učenje in Pedagoško psihološki vidik poučevanja KIZ) in primerov uvajanja novosti v praksi (primeri KIZ-a v medpredmetnih povezavah z različnimi predmeti, ki so jih knjižničarji že izvedli z učitelji predmetov.



Jana Kocjan

Hiša knjig

Jana Kocjan iz Maribora je študirala arhitekturo v norveškem Trondheimu med letoma 2005 in 2006. Po vmesnem bivanju v Berlinu se je vrnila na Norveško. Dobila je mesto praktikantke v arhitekturnem podjetju Studio Ludo v mestu Stavanger. Predstavila bo diplomsko nalogo, v kateri se je ukvarjala z arhitekturo knjižnic.

Pričakujemo vas

V Hotelu Piramida, Ulici heroja Šlandra 10 v Mariboru, v torek, 30. marca 2010, ob 11. uri.

Knjižni sejem v Parizu

PARIZ – SALON DU LIVRE 10
26.-28. marec 2010

Člani DBM smo se marca udeležili strokovne ekskurzije v Pariz. Na razstavišču Paris Expo se je odvijal knjižni sejem Salon du Livre 10, najpomembnejši kulturni dogodek v Evropi, ki na enem mestu združuje založnike, knjigarnarje, knjižničarje in druge.
Obiskali  smo tudi  Nacionalno knjižnico Francois Mitterand, kjer smo si ogledali  arhitekturno zanimive prostore ter se seznanili z delovanjem in  zgodovino knjižnice.
Strokovno ekskurzijo smo zaključili z ogledom mestnih znamenitosti: povzpeli smo se na znameniti Eifflov stolp,  se z ladjico popeljali po Seni, si ogledali  Latinsko četrt in
najlepšo francosko katedralo Notre Dame ter obiskali muzej impresionizma v Orsayu.



Strokovna ekskurzija v Zagreb

OGLED KNJIŽNICE FILOZOFSKE FAKULTETE IN MUZEJA SUVREMENE UMETNOSTI

Društvo bibliotekarjev Maribor na ogledu dveh pred kratkim odprtih izobraževalnih in kulturnih institucij v Zagrebu: Knjižnice Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu in Muzeja suvremene umjetnosti.
četrtek, 18. marec 2010 in četrtek, 15. april 2010


KNJIŽNICA FILOZOFSKOG FAKULTETA SVEUČILIŠTA U ZAGREBU – Otvoritev knjižnice marca 2009 je bila označena kot eden najpomembnejših dogodkov za fakulteto in zagrebško univerzo. Druga največja hrvaška knjižnica se razprostira na 8.500 m2 v osmih etažah. Istočasno lahko sprejme 750 uporabnikov, več kot 200 študijskih mest pa je opremljenih z računalniki. Knjižnica je prvenstveno namenjena študentom Filozofske fakultete ter drugim študentom zagrebške univerze.



MSU – MUZEJ SUVREMENE UMJETNOSTI v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1954 s ciljem zbiranja in predstavljanja sodobne umetnosti. Do nedavnega se je nahajal v starem delu mesta Gradnja nove stavbe MSU-ja v Novem Zagrebu se je zaključila konec 2009. Avtor arhitekture arhitekt Igor Franić je zgradbo na eni glavnih prometnic med novim in starim delom Zagreba projektiral s spoštovanjem tradicije funkcionalistične arhitekture. Severna stran muzeja se odpira proti mestnemu parku, k jezeru Bundek, kjer so predvidene razstave na prostem. Pritličje je v celoti namenjeno raznovrstnim vsebinam za obiskovalce Razstavni prostori se nahajajo v treh nadstropjih, s svojo različnostjo pa omogočajo fleksibilen odnos stalnih in občasnih postavitev ter ponujajo različne možnosti za realizacijo zahtevnih projektov.