sreda

Voščilo

Srečno, zdravo in uspešno novo leto!


Drubima

Prednovoletni izlet DBM v neznano, 18.12.2010

Sneg, mraz, utrujenost. Bi šla, ne bi šla? Sonce pa le kliče in vabi avanturam naproti! Pred avtobusom že stojijo vsi veseli, s premraženimi nosovi in v pričakovanju. Vstopimo. Kam? Okoli 1 uro vožnje, nihče od nas tam ni doma in … Ob majhnih domačih prigrizkih, ki jih z dobro voljo ponujata Sabina in Sabina, nam je kaj kmalu vseeno kam. Samo, da gremo in da je obilo dobre volje!
O, Gornja Radgona! Tako blizu, pa v našem vsakdanjiku vseeno tako daleč. Le malo smo do sobote vedeli o prijaznih radgončankah, o zgodovini, znanih ljudeh in seveda dobri kapljici! Spoznali smo znamenite osebnosti Gornje Radgone, med njimi bibliotekarja in bibliografa dr. Šlebingerja in dr. Simoniča. Ogledali smo si z občutkom obnovljen Špital, ki je sedaj večnamenski prostor za kulturne prireditve in razstave. Tam smo tudi poskusili vino, ki so ga gospoda bojda pili 94 dni nepretrgoma po 14 meric na dan! Pri tem naj omenim, da je bila takratna merica »samo« pol litra!
Potem smo zakorakali po pomrzlem snegu v kleti Radgonskih goric in sicer v klet Pod rimskim kolesom, kjer pridelujejo Zlato radgonsko penino. Nato še v klet Pod slapom, kjer te izvir potočka varno pripelje na plano.
Seveda smo se ustavili tudi pri prijazni in izkušeni cvetličarki Mirjani, ki vsako leto na dvorišču svoje cvetličarne postavi čudovite ledene jaslice!
Na večer pa smo se pred mrazom zatekli v gostilno Mencinger, kjer so nam postregli  z zelo obilno večerjo, tako imenovanim štajerskim krožnikom oz. štajerskimi kolinami. Kdo jih ne pozna in se jih ne veseli? Pečenice, krvavice, ajdovi žganci, bujta repa, kislo zelje … in sladica, makov retaš z višnjami.
Vse skupaj okronano z dobro voljo Sabine, Sabine in Sandre.
Vam je žal, da niste bili z nami? Lahko se pridružite naslednje leto! V …. Hja, to vedo pa samo Sabina, Sabina in Sandra!
Bernarda

ponedeljek

Slovenski knjižni sejem

V prvem  tednu decembra je ponovno odprl vrata Slovenski knjižni sejem, tokrat že šestindvajseti po vrsti. Kot že nekaj let poprej, smo si tudi tega ogledali v organizaciji našega društva. Ne preveč številčni, ampak željni vonja po novih, svežih knjigah, smo se 2. decembra odpeljali  proti, takrat še, beli Ljubljani.

Pričakal nas je bogat sejem,  okoli sto razstavljalcev razvrščenih v tri nadstropja, postavitev taka kot že leta nazaj.
Najvišje (v pritličju) veliki, lepo  opremljeni razstavni prostori velikih  založb, nadstropje nižje še vedno velike založbe, s priključenimi manjšimi, na manjših razstavnih prostorih, večinoma  prodajnih. Nekje na samem koncu tega nadstropja edina ponudba elektronske knjige na sejmu, Večerova Ruslica. Najnižje najmanjši, tisti za dušo, zdravje telesa in duha, za tiste, ki se odpirajo drugačnemu….

Prireditev, ki je v svojih 5-ih dneh zagotovo združila veliko željnih knjige, je ponudila tudi obilo spremljevalnih aktivnosti, ki so se tokrat odvijale na treh različnih prizoriščih. Obiskovalci pa so lahko, z aktivno prisotnostjo v kateri od debat, razrešili dvome o tem ali onem.

In če je bila ob tem še denarnica nekoliko lažja, je ogled sejma zagotovo dosegel svoj namen.

Neli

sreda

Open book

Dobrodelni projekt ODPRTA KNJIGA–OPEN BOOK sta izvedla Rotary klub Maribor-Park in Mariborska knjižnica. Zbrali smo več kakor 12.000 knjig za novo Slovensko knjižnico v Clevelandu in za čitalnico v Lemontu pri Chicagu. Predali smo jih v začetku maja 2010 slovenski skupnosti v ZDA. Generalni častni pokrovitelj projekta je Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije. Častna pokrovitelja zbiranja in podaritve knjig za Slovence izseljence v Clevelandu in v Lemontu pri Chicagu v ZDA sta na slovenski strani akademik prof. dr. Boštjan Žekš, minister iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in na ameriški strani George V. Voinovich, starejši senator ZDA iz države Ohio.

Projekt in strokovno odkrivanje knjižnic v Clevelandu in Chicagu sta predstavili mag. Slavica Rampih in Andreja Kos iz Mariborske knjižnice.


V četrtek, 17. junija 2010 ob 12. uri.

Predstavitev magistrskih nalog Slavice Rampih in Majde Steinbuch - strokovno srečanje

»Med teorijo in prakso«



Mag. Slavica Rampih

Nabavna politika v splošni knjižnici

Mag. Slavica Rampih, vodja oddelka za nabavo in obdelavo v Mariborski knjižnici in pomočnica direktorice, v magistrski nalogi obravnava strateško načrtovanje izgradnje knjižničnih zbirk in odgovorno oblikovanje nabavne politike s poudarkom na dokumentu o nabavni politiki splošne knjižnice. Z deskriptivno analizo tuje in slovenske strokovne literature so v nalogi predstavljeni temeljni strokovni pojmi, ki jih vključuje izgradnja knjižnične zbirke. Prikazan je pomen strateškega načrtovanja izgradnje knjižnične zbirke in tisti elementi nabavne politike, ki prispevajo k večji učinkovitosti in uspešnosti knjižnične zbirke. Na izbranih primerih dokumentov o nabavni politiki tuje prakse so v nalogi preverjena teoretična spoznanja o dokumentu o nabavni politiki. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako slovenske splošne knjižnice izvajajo nabavno politiko v praksi in na kakšen način jo predstavljajo na svojih spletnih straneh. V predavanju bodo predstavljene glavne raziskovalne smernice, ki so usmerjale nastanek magistrske naloge, hkrati pa jih je mag. Slavica Rampih spremljala skozi vso kariero v več kot dvajsetletni praksi dela v knjižnici.



Mag. Majda Steinbuch

Izzivi informacijskega opismenjevanja

Informacijsko opismenjevanje je v Sloveniji del zakonske obveznosti knjižnic, tudi šolskih, kjer se uresničuje s programom Knjižnično informacijsko znanje (KIZ). Šolska knjižnica je z zakonom umeščena tako na področje šolstva kot tudi knjižničarstva. Šolska zakonodaja jo je umestila v sistem vzgoje in izobraževanja in knjižničarja uvrstila med pedagoške delavce. Za razvijanje informacijske pismenosti mora imeti šolska knjižnica enakomerno razvite dejavnike najmanj v obsegu, ki jih tudi za šolske knjižnice določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Dejavniki šolske knjižnice so dostopnost/odprtost knjižnice, knjižnična zbirka in njena ureditev ter dostop, knjižničar s programom KIZ, knjižnični prostor z ustrezno opremo ter informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ob tem je pomembno še šolsko okolje, ki mora spodbujati aktivne metode učenja in poučevanja, kot so medpredmetno in kroskurikularno povezovanje, sodelovalno učenje, timsko poučevanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo z viri, razreševanje problemov, pri čemer je dejavna tudi šolska knjižnica. Primerjalna analiza treh raziskav na vzorcu osnovnošolskih knjižnic za obdobje 13 let (1992 do 2005) je pokazala, da knjižničarji kljub razvoju in boljšemu znanju še vedno niso dosegli enakomerno razvitih dejavnikov knjižnice, ki šolsko knjižnico dejavno vključijo v šolski kurikul. V gimnazijah že drugo leto poteka posodabljanje gimnazijskega pouka, zavod za šolstvo izobražuje učitelje in knjižničarje za uvajanje posodobljenih učnih načrtov in kurikula KIZ. V pripravi za tisk je zbirka Posodobitev pouka v gimnazijski praksi, v kateri bo izšla tudi publikacija Knjižnično informacijsko znanje. Sestavljena iz teoretičnega dela (Knjižnica za ustvarjalno učenje in Pedagoško psihološki vidik poučevanja KIZ) in primerov uvajanja novosti v praksi (primeri KIZ-a v medpredmetnih povezavah z različnimi predmeti, ki so jih knjižničarji že izvedli z učitelji predmetov.



Jana Kocjan

Hiša knjig

Jana Kocjan iz Maribora je študirala arhitekturo v norveškem Trondheimu med letoma 2005 in 2006. Po vmesnem bivanju v Berlinu se je vrnila na Norveško. Dobila je mesto praktikantke v arhitekturnem podjetju Studio Ludo v mestu Stavanger. Predstavila bo diplomsko nalogo, v kateri se je ukvarjala z arhitekturo knjižnic.

Pričakujemo vas

V Hotelu Piramida, Ulici heroja Šlandra 10 v Mariboru, v torek, 30. marca 2010, ob 11. uri.

Knjižni sejem v Parizu

PARIZ – SALON DU LIVRE 10
26.-28. marec 2010

Člani DBM smo se marca udeležili strokovne ekskurzije v Pariz. Na razstavišču Paris Expo se je odvijal knjižni sejem Salon du Livre 10, najpomembnejši kulturni dogodek v Evropi, ki na enem mestu združuje založnike, knjigarnarje, knjižničarje in druge.
Obiskali  smo tudi  Nacionalno knjižnico Francois Mitterand, kjer smo si ogledali  arhitekturno zanimive prostore ter se seznanili z delovanjem in  zgodovino knjižnice.
Strokovno ekskurzijo smo zaključili z ogledom mestnih znamenitosti: povzpeli smo se na znameniti Eifflov stolp,  se z ladjico popeljali po Seni, si ogledali  Latinsko četrt in
najlepšo francosko katedralo Notre Dame ter obiskali muzej impresionizma v Orsayu.