»Med teorijo in prakso«
Mag. Slavica Rampih
Nabavna politika v splošni knjižnici
Mag. Slavica Rampih, vodja oddelka za nabavo in obdelavo v Mariborski knjižnici in pomočnica direktorice, v magistrski nalogi obravnava strateško načrtovanje izgradnje knjižničnih zbirk in odgovorno oblikovanje nabavne politike s poudarkom na dokumentu o nabavni politiki splošne knjižnice. Z deskriptivno analizo tuje in slovenske strokovne literature so v nalogi predstavljeni temeljni strokovni pojmi, ki jih vključuje izgradnja knjižnične zbirke. Prikazan je pomen strateškega načrtovanja izgradnje knjižnične zbirke in tisti elementi nabavne politike, ki prispevajo k večji učinkovitosti in uspešnosti knjižnične zbirke. Na izbranih primerih dokumentov o nabavni politiki tuje prakse so v nalogi preverjena teoretična spoznanja o dokumentu o nabavni politiki. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako slovenske splošne knjižnice izvajajo nabavno politiko v praksi in na kakšen način jo predstavljajo na svojih spletnih straneh. V predavanju bodo predstavljene glavne raziskovalne smernice, ki so usmerjale nastanek magistrske naloge, hkrati pa jih je mag. Slavica Rampih spremljala skozi vso kariero v več kot dvajsetletni praksi dela v knjižnici.
Mag. Majda Steinbuch
Izzivi informacijskega opismenjevanja
Informacijsko opismenjevanje je v Sloveniji del zakonske obveznosti knjižnic, tudi šolskih, kjer se uresničuje s programom Knjižnično informacijsko znanje (KIZ). Šolska knjižnica je z zakonom umeščena tako na področje šolstva kot tudi knjižničarstva. Šolska zakonodaja jo je umestila v sistem vzgoje in izobraževanja in knjižničarja uvrstila med pedagoške delavce. Za razvijanje informacijske pismenosti mora imeti šolska knjižnica enakomerno razvite dejavnike najmanj v obsegu, ki jih tudi za šolske knjižnice določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Dejavniki šolske knjižnice so dostopnost/odprtost knjižnice, knjižnična zbirka in njena ureditev ter dostop, knjižničar s programom KIZ, knjižnični prostor z ustrezno opremo ter informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ob tem je pomembno še šolsko okolje, ki mora spodbujati aktivne metode učenja in poučevanja, kot so medpredmetno in kroskurikularno povezovanje, sodelovalno učenje, timsko poučevanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo z viri, razreševanje problemov, pri čemer je dejavna tudi šolska knjižnica. Primerjalna analiza treh raziskav na vzorcu osnovnošolskih knjižnic za obdobje 13 let (1992 do 2005) je pokazala, da knjižničarji kljub razvoju in boljšemu znanju še vedno niso dosegli enakomerno razvitih dejavnikov knjižnice, ki šolsko knjižnico dejavno vključijo v šolski kurikul. V gimnazijah že drugo leto poteka posodabljanje gimnazijskega pouka, zavod za šolstvo izobražuje učitelje in knjižničarje za uvajanje posodobljenih učnih načrtov in kurikula KIZ. V pripravi za tisk je zbirka Posodobitev pouka v gimnazijski praksi, v kateri bo izšla tudi publikacija Knjižnično informacijsko znanje. Sestavljena iz teoretičnega dela (Knjižnica za ustvarjalno učenje in Pedagoško psihološki vidik poučevanja KIZ) in primerov uvajanja novosti v praksi (primeri KIZ-a v medpredmetnih povezavah z različnimi predmeti, ki so jih knjižničarji že izvedli z učitelji predmetov.
Jana Kocjan
Hiša knjig
Jana Kocjan iz Maribora je študirala arhitekturo v norveškem Trondheimu med letoma 2005 in 2006. Po vmesnem bivanju v Berlinu se je vrnila na Norveško. Dobila je mesto praktikantke v arhitekturnem podjetju Studio Ludo v mestu Stavanger. Predstavila bo diplomsko nalogo, v kateri se je ukvarjala z arhitekturo knjižnic.
Pričakujemo vas
V Hotelu Piramida, Ulici heroja Šlandra 10 v Mariboru, v torek, 30. marca 2010, ob 11. uri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar